13.11.2018

Božič, ki ga Rusi praznujejo 7. januarja, je tako za zahodne kristjane kot tudi za pravoslavce eden največjih cerkvenih in družinskih praznikov. Ruski pregovor pravi, da mora biti za Božič "miza bogata, duša pa čista" (Стол должен быть щедрым, а душа — чистой.) Iz tega razloga se Rusi na Božič pripravijo s velikim šesttedenskim postom, na božični dan pa se njihove mize kar šibijo pod težo najrazličnejših dobrot.

V skladu s tradicijo na praznični mizi Rusov ne smejo manjkati ribe, svinjina, riževa kaša z rozinami, žolca, gos ali račka z jabolki, piroški in medenjaki.

Prav nič zlahka pa se pri Rusih ni uveljavila tradicija okraševanja novoletne smrečice. Tako so novoletno smrečico v Sankt Peterburgu na javnem mestu prvič postavili šele za Božič leta 1852. Smrečico so okrasili z igračkami, sladkarijami, sadjem, okraski in svečkami, njen vrh pa je krasila zvezda.

Ali veste, kateri ruski vladar je v Rusijo prinesel običaj okraševanja novoletnega drevesca? Če še niste vedeli, je običaj okraševanja drevesca iz Nemčije v Rusijo prvič prinesel evropsko usmerjeni ruski car, Peter Veliki. Ker pa je smreka v ruski narodni tradiciji veljala za drevo, ki uteleša nečiste sile, je trajalo kar precej časa, da so to drevesce Rusi sprejeli za svojega.

V Rusiji so namreč svoje domove veliko raje okraševali z vejami sadnih dreves. Te so položili v vodo in počakali, da so se do Božiča lepo razrasle. Petrovo mesto, Sankt Peterburg je torej prvo novoletno smrečico na javnem mestu dobilo kar 127 let po smrti tega ruskega vladarja.

< Nazaj na seznam