20.02.2019

Beseda samovar izhaja iz besedne zveze »sam vari«, kar pomeni kuhati sam.
Ruska beseda "samovar" nima prevoda. Beseda "samovar" je prešla v skoraj vse jezike sveta. Pojmov in definicij za to besedo je veliko, prevoda pa ni: beseda se v vseh jezik izgovarja enako.

Že tristo let si tujci lomijo jezik, ko poskušajo besedo samovar izgovoriti pravilno. Razumeti, kaj pomeni "samovar", ne da bi ga videl, je za tistega, ki ni Rus, težko.

Beseda samovar izhaja iz besedne zveze "sam vari", kar pomeni kuhati sam. Šolski slovar ruskega jezika besedo definira tako: "Samovar. Beseda ruskega izvora. Nastala je s povezovanjem osnov sam- in var- (iz glagola varit', v pomeni zavreti)". Verjetno si mislite, da je samovar preprosto čajnik, v katerem zavremo vodo? Vendar ni povsem tako.

Samovar je živa ruska inačica čajnika. Ruski pomeni z dušo! Samovar ima vročo in darežljivo dušo. Čaja z neponovljivim okusom, s posebno aromo ruske izvirnosti s okroglim pecivom, okusnimi medenjaki in palačinkami je dovolj za vse goste. Samovar je star prijatelj, velik, okrogel, debelušen "Ivan Ivanovič", ki okrog sebe zbira vso družino in prijatelje.

Postopek priprave ruskega čaja je po tradiciji dolg, vendar slavnosten. "Gnati čaj", kar pomeni piti eno skodelico čaja za drugo, je zanimivo, veselo početje, ki ustvarja občutek prijateljske harmonije. Če pa si se sprl s sosedi, bo vabilo na skodelico čaja stopilo katerokoli srce. Kdo bi se lahko upiral, ko pa srce poje!

Samovar, ta "naprava za pogrevanje in vrenje vode", kot ga opisujejo ruski slovarji, je nespremenjen preživel tri stoletja burne ruske zgodovine. Iz uporabe ga niso izrinili niti sodobni električni čajniki, niti termalne steklenice, niti čaj v vrečkah.

Tako ruski carji kot tudi vodje Rusije po revoluciji so dali in še vedno dajejo prednost samovarju. Z ljubeznijo ga uporabljajo tako znani ruski pisatelji, umetniki kot tudi navadni ljudje. Kaj je tista privlačnost samovarja in zakaj samovar vztrajno ostaja znak domačega udobja, lahko razumemo le, če spoznamo posebnost ruske tradicije: pitja čaja.

Čaj je v Rusijo prišel z Vzhoda, natančneje iz Kitajske. Najprej so čaj uporabljali kot zdravilo, šele kasneje pa so ga začeli ceniti tudi kot okusen napitek. Skupaj s čajem v obliki zavarke (čajnih lističev) smo dobili še posebno ritualno dejanje, ki je praznično in po rusko intimno.

Če na Kitajskem ceremonija pitja čaja meji na meditacijo in je v svoji osnovi usmerjena v poglabljanje vase, v Rusiji, prav nasprotno, ceremonija pitja čaja poskuša doseči popolnoma drugačen učinek: združevanje ljudi, razkrivanje vsakega posameznika pred družbo, družino, prijatelji, pridobivanje novega vedenja ob sproščenem druženju. Pitje čaja v Rusiji je dobra osnova za odkrit in intimen pogovor.

Rusi so čaj pili zjutraj, opoldan in obvezno ob štirih popoldan. V tem času so v Moskvi v vsaki hiši samovari vreli vodo. Ruske čajnice in gostilne so bile polne in življenje je za nekaj časa potihnilo. Čaj so Rusi pili zvečer, ko so bili žalostni, pili pa so ga tudi "kar tako". Pili so ga z mlekom, z limono, z marmelado, najpomembneje pa je, da so ga pili z zadovoljstvom. Rusom je bil všeč močan čaj, vroč, da je žgal ustnice.

Medenjaki in različne druge oblike peciva so obvezno krasili rusko čajno mizo, ravno tako pomembni so bili čajni servisi, ki so se začeli pojavljati tudi pri bogatih ruskih podeželskih družinah. Na skupni ali pa posebej za to namenjeni mizi so stali samovar, mali čajnik za zavarko (za pripravo čaja iz čajnih lističev) in skodelice. Po tradiciji je s čajem stregla soproga glave družine ali pa odrasla hči.

Za rusko mizo s čajem so se zbirale družine ali pa prijatelji. Takrat so se pogovarjali o družinskih zadevah in zadnjih novicah, počasi besedovali ali pa organizirali literarna branja. Na srečo v teh časih še niso izumili televizije, pa tudi mudilo se zvečer ni nikomur in nikamor.

Poleti so mizo s čajem pripravili na vrtu ali na verandi. Celo na spomladanske ali poletne izlete v primestne parke so meščani hodili skupaj s samovarji. Na travi so razgrnili prt, iz košar potegnili preproste jedi, na poseben podstavek pa so postavili samovar. Če pa je za to improvizirano mizo česa zmanjkalo, je bilo potrebno samo pomahati z roko in že se je, kakor da bi se prikazal iz zemlje, pojavil dostavljalec krofu podobnega peciva, medenjakov in znamenitih ruskih piroškov. Kakšna idila!

Ruski samovar je postal simbol dobrega in domačega udobja. Otroci so ob čaju pridobivali nova znanja, spoznavali tradicijo, se učili govoriti in poslušati odrasle ob samovaru. V središču udobnih srečanj je vedno ponosno stal glavni okras duševnega in toplega druženja: ruski samovar.

Torej, če dobite povabilo v ruski dom na čaj, vabila ne zavračajte. Ravno pri samovaru, med gostoljubnim pogovorom in v domačem udobju, boste bolje spoznali "skrivnostno rusko dušo" kot ob kozarčku vodke.

Tako je tudi pri našem društvenem samovarju - prijetno, sproščeno in zanimivo. Vabimo vas, da se nam pridružite!

Dobrodošli! Добро пожаловать!

< Nazaj na Ruska kultura