26.08.2026

Ko pomislimo na potovanje v Uzbekistan in njegovo dediščino UNESCO, se skoraj samodejno pojavijo Samarkand, Buhara in mesta ob nekdanji Svilni poti. Od poletja 2026 pa je na seznamu svetovne dediščine tudi nekaj povsem drugačnega: modernistična arhitektura Taškenta.

UNESCO je julija 2026 na seznam svetovne dediščine UNESCO uvrstil območje z uradnim imenom Tashkent Modernist Architecture. Modernity and Tradition in Central Asia. Gre za skupino desetih stavb in urbanih kompleksov, nastalih med 60. leti in začetkom 90. let 20. stoletja. Med njimi sta tudi dva kraja, ki ju med raziskovanjem uzbeške prestolnice spoznamo zelo neposredno: tržnica Čorsu in postaja metroja Kosmonavtlar.

To je prvi primer modernistične arhitekturev Srednji Aziji, ki je postal del svetovne kulturne dediščine. Hkrati gre za najnovejšo uzbekistansko uvrstitev na Unescov seznam. Lep opomnik, da zgodba Uzbekistana ni samo zgodba medres, karavan in Timurjevega obdobja.

Mesto, ki ga je spremenil potres

Za razumevanje današnjega Taškenta, glavnega mesta Uzbekistana, se moramo vrniti v zgodnje jutro 26. aprila 1966, ko je mesto prizadel močan potres.

Modernizacija prestolnice se je sicer začela že prej, toda potres je proces močno pospešil. Sledila je obsežna prenova, pri kateri so sodelovali arhitekti, inženirji in gradbeniki iz različnih delov tedanje Sovjetske zveze. Nastajale so nove avenije, stanovanjske četrti, kulturne ustanove, muzeji in veliki javni prostori.

Taškent zato ni postal zgolj še eno sovjetsko mesto širokih cest in monumentalnih stavb. Arhitekti so iskali način, kako mednarodni modernizem prilagoditi Srednji Aziji.

Upoštevati so morali potresno ogroženost in vroče celinsko podnebje. Hkrati so v novo arhitekturo vključevali elemente tradicionalnega uzbekistanskega prostora in umetnosti: senčne prehode, notranja dvorišča, lože, geometrijske vzorce, keramiko, mozaike in druge dekorativne elemente.

Prav preplet modernistične arhitekture, lokalne tradicije, podnebja in protipotresnega načrtovanja je eden glavnih razlogov, zaradi katerih je ta del uzbeške prestolnice danes Unescova svetovna dediščina.

Bazar Čorsu: srce Taškenta pod modro kupolo

Za večino obiskovalcev je Čorsu najprej tržnica in bazar, kjer lahko od blizu začutimo vsakdanje življenje uzbeške prestolnice. Je ena najbolj znanih tržnic v Taškentu in kraj, ki ga je vredno obiskati tudi zaradi njegove nenavadne arhitekture.

Pod veliko modro kupolo se začne eden najbolj živih prizorov mesta. Stojnice so polne suhega sadja in oreščkov, dišečih začimb, svežega sadja in zelenjave, kruha ter sladkih dobrot. Tu se razkriva vsakdan Taškenta, ki ga izza oken avtobusa ne moremo spoznati.

Ko zavijemo med stojnice bazarja Čorsu, znamenitost s fotografij in turističnih zemljevidov nenadoma oživi.

Vidimo, kaj domačini kupujejo, kaj jedo, kaj odnesejo domov in kaj ponudijo gostu. Granatna jabolka, grozdje, suhe marelice, oreščki, sladice in sveže pečen uzbekistanski kruh dajejo Čorsu barve, vonje in okuse, ki jih nobena fotografija ne more povsem prenesti.

Zato je obisk Čorsuja ena pomembnih točk našega raziskovanja Taškenta. Med stojnicami lahko poskusimo ali kupimo kaj značilnega, predvsem pa od blizu opazujemo vsakdan uzbeške prestolnice. To ni kulisa, postavljena za obiskovalce. Bazar Čorsu je živa mestna tržnica, kamor po vsakodnevnih nakupih prihajajo domačini.

Današnji modernistični kompleks tržnice Čorsu je nastajal med letoma 1985 in 1990 na prostoru, kjer je bazar obstajal že stoletja. Nova arhitektura je morala najti svoje mesto v zgodovinskem delu Taškenta in hkrati ohraniti dolgo tradicijo mestnega bazarja.

Najbolj prepoznaven element je velika modra kupola. Zaradi potresne ogroženosti Taškenta je bila njena konstrukcija poseben inženirski izziv. Pod njo je nastal velik prodajni prostor, zunanjost pa se z modrimi ploščicami in manjšimi kupolami zavestno navezuje na srednjeazijsko arhitekturno tradicijo.

In prav tu dobi Unescova zgodba povsem drugačen obraz. Medtem ko se sprehajamo po tržnici Čorsu, okušamo lokalne dobrote in opazujemo vsakdanje življenje, smo hkrati v enem od kompleksov Taškenta, ki so postali del svetovne kulturne dediščine.

Na poti po Uzbekistanu spoznamo še druge tržnice in bazarje, vendar je Čorsu pogosto prvi veliki stik s to platjo dežele. Že obisk tega znamenitega bazarja v Taškentu pokaže, da tržnica v Uzbekistanu ni samo prostor nakupovanja. Je del mestne kulture, družabnega življenja in vsakdana.

Taškentski metro in postaja Kosmonavtlar

Tudi taškentski metro je več kot samo prevoz.

Odprli so ga leta 1977 kot prvi sistem podzemne železnice v Srednji Aziji. Njegove postaje že dolgo veljajo za eno od znamenitosti Taškenta. Niso zasnovane samo kot prometni objekti, ampak kot samostojni arhitekturni prostori.

Med desetimi objekti in kompleksi na Unescovem seznamu svetovne dediščine je tudi postaja metro Kosmonavtlar, odprta leta 1984.

Že ime razkriva njeno temo. Postaja je posvečena raziskovanju vesolja. Svetlobna kompozicija na stropu spominja na Mlečno cesto, stene prehajajo od svetlih do globoko modrih tonov, v okroglih medaljonih pa srečamo znane osebnosti iz zgodovine astronomije in osvajanja vesolja.

Med njimi je Ulugbek, Timurjev vnuk, vladar in eden najpomembnejših astronomov svojega časa, ki je v 15. stoletju v Samarkandu zgradil znameniti observatorij. Ob njem sta Jurij Gagarin, prvi človek v vesolju, in Valentina Tereškova, prva ženska v vesolju.

Tako se na eni sami postaji nepričakovano povežejo različna obdobja zgodovine. Srednjeveška astronomija Samarkanda se sreča s kozmonavtiko 20. stoletja.

Ko se med raziskovanjem Taškenta zapeljemo z metrojem, zato ne gledamo samo, kje bomo izstopili. Vredno je pogledati okoli sebe. Del zgodbe glavnega mesta Uzbekistana se skriva prav pod zemljo.

Deset obrazov modernega Taškenta

Unescova zaščita ne obsega celotnega mesta in tudi ne vse njegove modernistične arhitekture. Na seznam svetovne dediščine je uvrščenih deset stavb in urbanih kompleksov: stanovanjska stavba Žemčug oziroma »Biser«, Državni muzej zgodovine Uzbekistana, Centralna razstavna dvorana Akademije umetnosti, postaja metroja Kosmonavtlar, veliki solarni kompleks pri Parkentu, Palača prijateljstva narodov, Državni muzej umetnosti, Taškentski državni cirkus, tržnica Čorsu in palača kina Alisher Navoi.

Devet od desetih leži ob glavnih urbanih oseh, ki so oblikovale novo središče prestolnice. Zato te dediščine ni mogoče razumeti samo kot zbirko posameznih stavb. Pripoveduje tudi zgodbo o Taškentu, ki je v nekaj desetletjih dobilo povsem novo podobo.

Ko se sprehajamo po Taškentu, se zato splača občasno odmakniti pogled od posamezne znamenitosti in pogledati širše. Vidimo široke avenije, zelene pasove in javne površine, fasade z geometrijskimi vzorci, senčne prehode in monumentalne stavbe.

Tudi to je Uzbekistan.

Kaj videti v Taškentu?

Nova uvrstitev na Unescov seznam pomaga odgovoriti tudi na vprašanje, ki si ga marsikdo zastavi pred potovanjem v Uzbekistan: kaj se splača videti v Taškentu?

Med znamenitostmi Taškenta, ki jih je vredno obiskati, so tržnica oziroma bazar Čorsu, znamenite postaje taškentskega metroja in modernistična arhitektura. Podobo mesta dopolnjujejo široke avenije, zeleni predeli in vsakdanje življenje prestolnice.

Taškent si zato zasluži več kot samo prihod na letališče in eno noč pred nadaljevanjem poti. Uzbeška prestolnica je vredna ogleda sama po sebi, saj pokaže povsem drugačen obraz države od tistega, ki ga pozneje spoznavamo v zgodovinskih mestih Svilne poti.

Samarkand in Buhara upravičeno ostajata med velikimi razlogi za pot v Uzbekistan. Toda glavno mesto pripoveduje drugačno zgodbo.

V Samarkandu iščemo Timurjevo obdobje, modre kupole in monumentalne medrese. V Buhari stopamo po mestu, ki je stoletja živelo od trgovine ob Svilni poti. V Taškentu pa lahko opazujemo, kako je Srednja Azija iskala svojo različico modernega mesta v 20. stoletju.

Od leta 2026 je ta zgodba tudi uradno del svetovne kulturne dediščine.

Ko zavijemo na bazar Čorsu, se zapeljemo z metrojem in se sprehajamo po ulicah prestolnice, hitro postane jasno, da Taškent ni samo uvod v potovanje po Uzbekistanu.

Je eden od njegovih obrazov, ki ga je vredno spoznati.

In morda je prav to največje presenečenje nove Unescove uvrstitve: eden najzanimivejših novih razlogov za ogled Uzbekistana ni star več stoletij. Nastal je pred komaj nekaj desetletji.

Bi Uzbekistan radi spoznali tudi sami?

Taškent, obisk tržnice Čorsu in vožnja z znamenitim taškentskim metrojem so del naših poti po tej srednjeazijski deželi. Oglejte si aktualna potovanja v Uzbekistan in izberite svojo pot po Svilni cesti.