20.03.2019

Katedrala sv. Vasilija Blaženega na Rdečem trgu v Moskvi je ena najznamenitejših pa tudi najlepših moskovskih cerkva. Cerkev je skupaj z mestom prestala mnoge preizkušnje ter tako še danes navdušuje Moskovčane in turiste. Vedno očara tudi nas, slovenske navdušence nad rusko kulturo in zgodovino.

Moskovske cerkve so neločljivi del zgodovine Moskve in Rusije, njegovi duhovni centri in arhitekturni spomeniki. Popotnike še posebno zanimajo cerkve v središču Moskve, ki ne zahtevajo posebnega poznavanja mesta. Če se, na primer, nahajate na območju moskovskega Kremlja, si lahko ogledate tako cerkev Vasilija Blaženega kot tudi cerkve, ki se nahajajo v samem mestu.

Katedrala Vasilija Blaženega je pravoslavna cerkev, ki je bila postavljena na Rdečem trgu v Moskvi v letih 1555 kot simbol zmage ruskih vojska nad Kazanskim kanom. Da bi rusko zmago obeležil, je ruski car Ivan Grozni izdal ukaz o gradnji cerkve. Točka, na kateri stoji cerkev Vasilija Blaženega, predstavlja geometrično središče Moskve. 

Cerkev Vasilija Blaženega na Rdečem trgu je zavita v tančico številnih legend. Ena izmed njih pravi, da si je Napoleon med zasedbo Moskve zaželel prepeljati cerkev Vasilija Blaženega v Pariz, ko pa se je to izkazalo za neizvedljivo, jo je ukazal razstreliti skupaj s Kremljem. Ko pa je iskra že hitela po gorilni vrvici proti dinamitu, naj bi nenadoma začelo deževati in cerkev je bila rešena.

Druga srhliva legenda pravi, da je carja Ivana Groznega cerkev tako osupnila, da je sklenil, da mora njena lepota ostati neponovljiva. Arhitekta, ki sta jo zgradila, je zvito vprašal, ali bi ta lahko sezidal nekaj, kar bi se po lepoti lahko kosalo s cerkvijo in jo morda celo preseglo. Mojster je prepričan vase odgovoril pritrdilno, kar je carja Ivana Groznega tako razbesnelo, da ga je ukazal oslepiti.

Leta oktobrske revolucije v Rusiji so cerkvi prinesla številne preizkušnje. Septembra leta 1918 je bilo imetje cerkve zaseženo. Zvonove so sneli in jih poslali v talilnico, samo cerkev pa zaprli, vendar ne uničili. V tridesetih letih 20. stoletja je v duhu načrta za izgradnjo »proletarske prestolnice Rusije« moskovski komite predlagal, da bi cerkev Vasilija Blaženega porušili in tako sprostili mesto za lažjo izpeljavo parad in shodov, ki so potekali na dokaj tesnem Rdečem trgu.

Na tem mestu naj vam zaupamo še eno legendo. Pravijo, da je prvi sekretar komunističnega komiteja Lazar Kaganovič pripravil maketo s snemljivo figuro cerkve Vasilija Blaženega in jo prinesel pokazat Stalinu. Začel mu je prikazovati, kako se po Rdečem trgu premikajo kolone in kako jih pri tem ovira cerkev. »Kaj pa, če bi jo – hop!«, je rekel in z eno potezo odstranil cerkev z makete. Stalin ga je pogledal, se zamislil in brez naglice izrekel znamenito frazo: »Lazar! Postavi jo na nazaj!«

Tako ali drugače, cerkev Vasilija Blaženega na Rdečem trgu je ostala. Velike zasluge za to pa ima arhitekt Peter Dmitrijevič Baranovski, pravi entuziast in borec za ohranjanje ruske kulture. Ukazano mu je bilo, naj cerkev Vasilija Blaženega pripravi za rušenje, a je ta ukaz zavrnil, Stalinu pa je poslal precej oster telegram, naj ne dovoli uničenja edinstvenega kulturnega spomenika. Kaj se je v resnici zgodilo po tem, ni znano. Kljub temu je Stalin ukaz o rušenju cerkve preklical, Baranovski pa je nekaj let presedel v ruskem gulagu.

Še nekaj zanimivih podatkov o moskovskih cerkvah:
Najstarejše moskovske cerkve se nahajajo v Novodevičjem samostanu in izhajajo iz 15. stoletja. Poleg teh se ruska prestolnica ponaša tudi z 20 cerkvami iz 17 stoletja. V 30. letih 20. stoletja je bilo v Moskvi kot tudi povsod drugje uničenih veliko cerkva.

Do leta 1917 je imela Moskva 846 cerkva, po letu 1980 pa jih je ostalo ohranjenih le 343 – skoraj 500 cerkva je tako za rusko kulturo in zgodovino za vedno izgubljenih. Cerkva v Moskvi niso minirali samo v letih protiverske propagande, temveč tudi v času druge svetove vojne, saj bi njihove zlate kupole lahko bile predobre orientacijske točke za sovražno bombardiranje.

< Nazaj na Zanimivosti in znamenitosti Rusije od A do Ž