20.12.2018

Ste vedeli, da Rusi praktično nobenega novega leta ne praznujejo brez legendarne ruske solate oz. solate Olivje kot ji rečejo. To je solata, ki je zelo podobna "naši" francoski solati, ki je med prazniki (tudi novoletnimi) pogosta tudi na naših mizah. Le kako je možna takšna podobnost? Če vas zanima, berite dalje, presenečeni boste! 

Znamenita Ruska solata Olivje je plod francoskega kuharja Lucien Oliver v drugi polovici 19. stoletja. Od tu torej podobnost z našo francosko solato. Lucien Oliver je prišel kot kuhar s trebuhom za kruhom v Moskvo, kjer je tudi ustanovil znamenito elitno restavracijo Ermitaž. Izboljševal je domač recept za majonsko omako, ki jo danes pozna ves svet pod imenom majoneza. In ravno ta omaka mu je prinesla takšen uspeh.

V družini Oliver je posel cvetel predvsem z njihovo majonezo. Vendar je moda na zelo kalorično majonezo hitro minila in Lucien si je moral izmisliti nekaj novega. Izumil je novo solato, ki je postala pravo umetniško delo. Okus solate je bil tako dober, da je prinesel Francozu nesluteno slavo - novo solato so Rusi poimenovali kar po njem Olivje. Mnogi kuharji so jo želeli kopirati, a jim zaradi nepoznavanja skrivnih sestavin nikakor ni uspelo doseči enakega okusa.

Okus znamenite ruske solate pa je bil odvisen predvsem od njegovega lastnega recepta za majonezo. Govorilo se je, da je Oliver ljubosumno skrival recept in pripravljal omako v posebni sobici za zaprtimi vrati. Njegova solata je bila zgrajena kot prava konstrukcija. Nekoč je opazil, da so Rusi, ki so naročili njegovo solato, le-to zmešali in z velikim apetitom pojedli vse. Naslednji dan je podjetni Francoz zmešal vse sestavine in jih izdatno prelil z omako. Tako se je pričelo rojstvo znamenite ruske solate, ki se je porodila iz prefinjene jedi, v nič kaj manj prefinjeno, vendar blizu ruski duši, solato Olivje.

Zanimive so sestavine klasične ruske solate Olivje iz restavracije Ermitaž, saj so edine sestavine, ki so skupne današnji solati Olivje: kumarice, trdo kuhana jajca in seveda majoneza. Klasično solato Olivje iz restavracije Ermitaž pa so sestavljali: file gozdnih jerebov, kuhan telečji jezik, pretlačen črni kaviar, sveži solatni listi, kuhani raki ali velik jastog, drobne kumarice, v trdo kuhana jajca in majoneza. Ena od skrivnosti klasičnega okusa solate Olivje je bila tudi dodatek začimb, ki pa je na žalost odšla z Lucienom Oliverom v grob.

Po smrti Luciena Olivera je slovita moskovska restavracija prehajala iz rok v roke, recept se je izgubil, približno kopijo solate pa so še pripravljali v premožnejših hišah. Potem pa je prišla 1. svetovna vojna in takoj za njo še ruska Oktobrska revolucija in sestavin za pripravo takšne solate preprosto ni bilo več na razpolago. Ta slovita ruska solata je šla za nekaj časa v pozabo. Vse dokler se v Rusiji z Novo ekonomsko politiko leta 1924 niso pojavile nove različice te solate (gozdnih jerebov in rakov v Sovjetski Zvezi ni bilo moč dobiti). Eno izmed različic je ponujala tudi restavracija Moskva, kjer so v tistem času pogosto in razsipno kosili visoki ruski partijski voditelji.

Sestavine za solato Olivje po receptu restavracije Moskva iz sredine 20-ih let 20. stoletja že bolj spominjajo na današnjo različico te solate: krompir, čebula, korenje, vložene kumarice, jabolko, kuhano perutninsko meso, zeleni grah, jajca, majoneza, sol in poper po okusu. V začeku 30-ih let je glavni kuhar restavracije Moskva poimenoval to solato "Stoličnaja".

Sila preprost način priprave, vse nasekljaj in zalij z majonezo, se je prijel na širšem prostoru Sovjetske zveze in ustvaril kar nekaj variacij na temo znamenite solate. Sodobno različico solate Olivje po vsem svetu danes imenujemo "Ruska solata". Doma pripravljeno majonezo so zamenjali s tovarniško pripravljeno. Kakor koli že, solata Olivje je nadaljevala življenje celo v teh težkih razmerah in je za velik del države predstavljala simbol elegance in prefinjenosti. 

V času po vojni, v drugi polovici 50-ih let, ko je Rusija zopet doživela visoko rast in se je življenjski standard zopet zvišal, se je stara solata ponovno pojavila na praznični mizi Rusov. Veliko izdelkov se je vrnilo na trg Sovjetske zveze vendar sta med deficitarnimi izdelki bila tudi vloženi grah in majoneza, s katerimi so ljudje varčevali, da so si lahko privoščili praznično solato Olivje.

Kakor v 19. stoletju, je tudi sodobna solata Olivje narejena iz tistih sestavin, ki so trenutno najbolj na razpolago. Če so bil takrat na voljo kaviar, rakovi repki, gozdni jerebi in kapre, so na voljo zdaj posebna salama, zeleni grah, korenje in čebula. Majonezo pa tako ali tako kupite v vsaki ruski trgovini. Takšna poceni solata je postala popularna med širokimi množicami prebivalcev Rusije. 

Simbolnega pomena solate Olivje za rusko kuhinjo ni mogoče preceniti. Na mizi zavzema vedno glavno mesto, v najboljši in najlepši solatni skledi in nobena druga solata nima takšne stalne prisotnosti na praznični mizi ruskih gospodinj kot jo ima Olivje.

Leta 2008 so se spomnili na izumitelja solate Olivje - Luciena Olivera in obnovili njegov nagrobnik na moskovskem pokopališču. Tako lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi postavitev spomenika znameniti solati Olivje!