20.03.2021

Dan v ruski zgodovini: 5. avgust 1844, rodil se je ruski slikar Ilja Repin

Na današnji dan pred 176 leti se je v bližini današnjega Harkova rodil veliki ruski umetnik, slikar Ilja Jefimovič Repin (1844-1930). 

Slikarske umetnosti se je začel učiti že kot 13-letni deček, pri 19-ih pa ga je življenjska pot zanesla v Sankt Peterburg na tamkajšnjo slovito Akademijo umetnosti in kmalu je šla njegova slikarska kariera samo še navzgor.

Ilja Repin je veljal za enega tistih ruskih umetnikov, ki mu nikoli ni zmanjkalo idej in je bil pri svojem ustvarjalnem delu neutrudljiv. O tem pričata dve dejstvi: Repin je, še preden je končal eno umetniško delo, že začel z ustvarjanjem drugega, zaradi njegovega nenehnega ustvarjanja in posledično izčrpanosti pa mu je povsem odpovedala desna roka. A to ga ni ustavilo-ruski slikar vrhunsko se je naučil slikati tudi z levo roko.

Ilja Repin velja za eno ključnih figur ruskega realizma, saj je v svoja dela odlično prenesel vso raznovrstnost tedanjega ruskega življenja in se kritično dotikal družbeno aktualnih tem. V svojih številnih mojstrskih portretih je upodabljal ljudi vseh slojev-preprost narod, rusko aristokracijo in inteligenco ter s tem ustvaril svojevrsten letopis tedanje ruske epohe, za prave mojstrovine pa veljajo tudi njegova dela z zgodovinsko tematiko.

Na naših potovanjih v Rusijo skoraj vedno obiščemo Tretjakovsko galerijo v Moskvi. Tudi zgornja fotografija je nastala v času našega raziskovanja mojstrovin ruskih umetnikov, ko smo se ustavili pri zanimivi sliki, ki je danes eden od simbolov Tretjakovske galerije.

Slika Ilje Repina iz leta 1885 z naslovom Ivan Grozni in njegov sin Ivan ni zanimiva le zaradi svoje izredno realistične podobe, ampak predvsem zaradi dejstva, da je ruski umetnik na platnu upodobil ruskega carja v povsem neobičajni luči, kot morilca svojega sina.

Umetniško delo Repina je bilo pravi šok za rusko javnost tistega časa, mnogi obiskovalci razstave so zaradi pristne podobe krvi ob gledanju slike začeli ihteti, drugi celo doživeli napade panike. Motiv Ivana Groznega, ruskega carja-morilca je še posebej močno razburil tedanjega ruskega carja Aleksandra III., ki je želel sliko Repina celo prepovedati za ogled, a je na koncu pod pritiskom kulturne stroke vendarle popustil.